Skrbništvo

Skrbništvo je posebna oblika družbenega varstva:
- mladoletnikov, za katere ne skrbijo starši
- polnoletnih oseb, ki niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi
- oseb, ki nimajo možnosti same skrbeti za svoje pravice in koristi.

Za osebo, ki je deležna skrbniškega varstva se uporablja izraz varovanec. Bistvenega pomena za uresničitev namena skrbništva je osebna, neposredna skrb, ki jo nudi skrbnik varovancu.

Mladoletno skrbništvo:
Kadar starši ne morejo, nočejo ali ne smejo izvrševati roditeljske pravice, se mladoletnik postavi pod skrbništvo. Skrbnik s skrbjo za življenje in zdravje, z vzgojo in izobrazbo, z usposabljanjem za samostojno življenje in delo vsestransko razvije osebnost varovanca, obenem pa se zavarujejo tudi njegove premoženjske pravice in interesi.

Skrbništvo nad odraslimi, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost:
Odrasle polnoletne osebe se postavi pod skrbništvo, ko je pravnomočen sklep sodišča o popolnem ali delnem odvzemu poslovne sposobnosti. Skrbnik skrbi za varovanca z oskrbo, zdravljenjem in usposabljanjem za samostojno življenje ter upravlja varovančeve premoženjske in druge koristi.

Skrbništvo za posebne primere:
Skrbništvo za poseben primer zajema varstvo pravic in koristi posamezne osebe, ne pa tudi skrb za njihovo osebo. Gre za določeno vrsto konkretnih opravil oziroma pravnih dejanj, pogosto vezanih za zaščito premoženja.