VARSTVO OTROK ROJENIH IZVEN ZAKONA IN
UREJANJE PREŽIVNINSKIH ZADEV UREJANJE OČETOVSTVA
 Pri rojstvu otroka zunaj zakonske zveze se starši najpogosteje soočajo s postopkom urejanja očetovstva. Slednjega lahko uredijo s pripoznanjem ali v postopku pred pristojnim sodiščem. Pripoznanje očetovstva je prostovoljna izjava določenega moškega, da je on oče nezakonskega otroka. Pripoznanje se lahko da pred matičarjem, v javni listini, v oporoki ali pa pred Centrom za socialno delo. UREJANJE PREŽIVNINSKIH ZADEV
V slovenski pravni ureditvi velja vzajemna dolžnost preživljanja med člani družine - med starši in otroki, pod posebnimi pogoji pa tudi med otrokom in zakoncem njegovega roditelja (med pastorkom, pastorko in očimom, mačeho), - med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema.
Na področju preživljanja je prišlo po 1. 5. 2004, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, do naslednjih sprememb pri urejanju preživnine:
med starši in otroci je urejanje preživnine v pristojnosti sodišč v nepravdnem ali pravdnem postopku.
v obratnem razmerju, ko so k preživljanju svojih staršev zavezani otroci , se ureditev preživnine uredi z notarskim sporazumom o preživljanju ali sodno odločbo;
med samimi zakonci pa se o preživnini zakonca sporazumeta pred notarjem v obliki izvršilnega notarskega zapisa ali v primeru spora o obstoju pravice do preživljanja o tem odloči sodišče. Najpogosteje se ta potreba pojavlja ob razvezi, odločitev v razvezni sodbi. V kolikor o preživljanju ni bilo odločeno ob razvezi, lahko zakonec to pravico zahteva s posebno tožbo tudi še v roku enega leta od pravnomočne razveze. Novela izrecno določa še o prenehanju pravice do preživljanja po bivšem zakoncu.
Nova zakonodaja sledi večji pravni varnosti vseh udeleženih v preživninskem razmerju. Hkrati pa je še vedno odprta pot k dogovarjanju o preživnini. Razlika je v tem, da o preživninskih predlogih presoja sodišče, ki nastopa v vlogi zavezanca za varstvo otrokove koristi in notariat. Sedanja zakonodaja tudi spodbuja starše, da se o preživljanju otroka dogovarjajo, v kolikor sami tega ne zmorejo, pa s pomočjo strokovne pomoči pri Centru za socialno delo.
Vloga strokovnega delavca na področju preživljanja na CSD je, da seznani uporabnike:
• o pomembnosti urejanja preživnine,
• kdaj je to vprašanje potrebno urediti,
• s potmi urejanja preživnine,
• kaj to razmerje zagotavlja v življenju otroka za njegov osebnostni razvoj in
• nadalje, da starše vodi v enotno videnje, ki sledi koristi otroka oziroma jim pomaga, da dosežejo sporazum. Če se starši sporazumejo pri Centru za socialno delo se lahko o tem zapiše zapisniška izjava, predlog dogovora, kar predložijo sodišču ali se na osnovi tega zapiše mnenje.
Na Centru za socialno delo Radovljica se lahko obrnejo starši, ki so zainteresirani za dogovarjanje pa nimajo informacij, kaj naj bi predlog dogovora vseboval, kako začeti postopek, informacije o pristojnem sodišču. Večkrat se starši po prejetih informacijah uspejo dogovoriti in zapisati tak dogovor o preživnini. V kolikor pa se ne zmorejo sporazumeti se jih seznani z nadaljnjimi potmi urejanja preživnine.
V zakonski noveli je sedaj izrecno določena starostna meja upravičenca. Starši so otroka dolžni preživljati starši tudi po dopolnjeni polnoletnosti, v kolikor se redno šola, kar se smatra, da redno opravlja šolske oziroma študijske obveznosti, vendar največ do dopolnjenega 26. leta njegove starosti.
Več informacij o urejanju očetovstva in preživnini, njeni določitvi in izplačevanju ter o postopku izterjave lahko pridobite pri strokovni delavki:
MATEJA MARKELJ
Telefon: 04/537-14-30
E-pošta: csdrad.prezivnine@gov.si << NAZAJ << |
